sreda, 7. oktober 2009

Odtujena tudi gesla za Yahoo, Gmail in AOL

Avtor:Matej Huš


CNet - Včeraj smo poročali, da se je na spletu znašlo deset tisoč parov uporabniških imen in gesel uporabnikov Microsoftove storitve Live, ki pokriva tudi elektronski predal Hotmail. Microsoft se je hitro odzval na dogodek in uporabnikom na dolgo in široko razložil, kako so se nepridipravi dokopali do njihovih osebnih podatkov. Zelo enostavno, pravzaprav, sami so jim jih dali, ko so se ujeli na limanice tehnike ribarjenja.

Sedaj pa so po medmrežju zakrožili še osebni podatki uporabnikov Gmaila, Yahooja in AOL-a. Skupno naj bi šlo za več kot 30.000 javno objavljenih podatkov, medtem ko je številka dejansko pridobljenih verjetno še mnogo višja. Google se je odzval z besedami, da so pozorni na industrijo ribarjenja in da se trudijo zavarovati uporabnike, a najbolj se lahko ti zavarujejo sami. Doslej so sicer morali ponastaviti le približno 500 gesel prizadetih računov. Tudi Yahoo poziva uporabnike, naj skrbijo za higieno svojega računalnika, k čemur sodi tudi redno spreminjanje gesel in uporaba zdrave pameti pri klikanju. Problematični so zlasti leni uporabniki, saj nedavne raziskave kažejo, da kar 40 odstotkov uporabnikov uporablja isto geslo za vse spletne strani, vključno z elektronskim bančništvom.

Sam svoj varnostnik

Računalniška varnost je aktualna, praktično odkar obstajajo računalniki, njena pomembnost pa je skokovito narasla s prihodom interneta. Že od začetkov povezovanja računalnikov v omrežja so se našli pametnjakoviči, ki so za zabavo in dobiček z veseljem izkoristili vsako varnostno luknjo, da so prišli do želenih podatkov in jih nato uporabili v svoj prid. Čeprav imajo mnogi občutek, da so časi internetnega »Divjega zahoda« mimo in so se grožnje v računalniški varnosti nekoliko omilile, so razlogi za tak optimizem dokaj neutemeljeni. Računalnik, ki se povezuje v internet in nima ne požarnega zidu ne protivirusnega programa in ne programa za stalno zaščito proti virusom, trojancem, vohunskim programom in drugo nesnago, bo zelo hitro podlegel takšni ali drugačni okužbi. Te okužbe imajo lahko zelo nedolžne posledice, kot so rahla upočasnitev računalnika ali nadležna reklamna sporočila, lahko pa so te posledice tudi presneto resne. Med drugim lahko pride do izgube ali kraje pomembnih podatkov, nepooblaščenih finančnih transakcij, popolnega sesutja operacijskega sistema in še bi lahko naštevali. Za varnost računalnika nas torej še vedno lahko upravičeno skrbi. Noben odgovoren uporabnik ne bo v splet vstopal popolnoma nezaščiten, tudi če je nevešč sistemskih računalniških opravil. Računalniška varnost namreč na srečo že dolgo ni nekakšen misterij, ki ga lahko razumejo le »kuhani in pečeni« računalničarji. Domači uporabniki in uporabniki v malih podjetjih lahko za te zadeve brez težav poskrbijo kar sami in se s tem izognejo tako grožnjam iz interneta kot nepotrebnim stroškom.


V GOŠČAVI PROTIVIRUSNIH PROGRAMOV

Verjetno ni takšnega puščavnika, ki še ne bi nikdar slišal za protivirusni program (antivirus). Teh se na trgu kar tare in vsak nas hoče prepričati, da je prav njihov program najboljši in še kako vreden svoje cene in cene naročnine. Pri presojanju kakovosti protivirusnega programa je pomembnih več stvari. Ne le to, koliko možnih virusov je sposoben najti, ampak tudi kako hitro lahko to naredi, ali ima stalni ščit pred okužbo prek različnih aplikacij (splet, elektronska pošta, neposredno sporočanje, omrežja za deljenje datotek, optični mediji, zunanje naprave za shranjevanje podatkov...), ali najde tudi grožnje, ki niso virusi, koliko različnih nastavitev omogoča, in ne nazadnje tudi, kako varčen je s sistemskimi zmogljivostmi. Marsikateri protivirusni program, zlasti veliki komercialni varnostni kompleti, je namreč s temi zelo potraten in lahko računalnik upočasni bolj kot kak virus, pred katerim nas poskuša ščititi. Virusi v ožjem smislu so le ena vrsta nevarnosti in le malo bo pomagalo, če bomo zaščiteni pred njimi, ne pa na primer pred rootkiti ali vohunskimi programi. Seveda pri teh programih ne smemo pozabiti na ceno. Te so lahko namreč dokaj visoke, sploh za poslovne uporabnike, stalno pa je treba plačevati tudi za obnavljanje licence, če želimo biti deležni posodobitev, ki so pri takšnem programu ključnega pomena. Brez stalnih posodobitev je protivirusni program popolnoma neuporaben, saj bomo kaj hitro postali žrtve najnovejšega virusa.

VRSTE GROŽENJ Z INTERNETA

Vse vrste zlonamernih programov imenujemo s skupnim izrazom »malware«. Kakšne so sploh razlike? Navedene grožnje so najpogostejše, niso pa edine.

Virus
Računalniški virus je program, ki okuži programsko datoteko (executable), tako da lahko takšen program, ko se zažene, nadalje okuži druge programe. Večina virusov tudi na tak ali drugačen način spremeni delovanje okuženih programov. Največkrat škodijo uporabniku programa ali pa opravljajo določeno nalogo, ki koristi ustvarjalcu virusa.

Črv
Črv (worm) je virusu soroden program, ki mu za širjenje ni treba okužiti programske datoteke, ampak se lahko sam aktivno prenaša prek omrežij. Črvi so zato na neki način nevarnejši od virusov, saj se lahko računalnik z njimi okuži, ne da bi uporabnik zagnal kakšno datoteko. Tako kot virusi ima tudi večina črvov določen negativen učinek na delovanje računalnika.

Trojanec
Trojanec ali trojanski konj (trojan horse) ni vrsta programa, ampak način njegovega širjenja. Trojanec se predstavlja kot uporaben ali zaželen program, ki si ga uporabnik želi namestiti. Zelo pogosto se pojavi tudi kot dodatek drugemu uporabnemu programu. Uporabniki si pogosto prenesejo nedolžen zastonjski program in ga namestijo, pri čemer ne vedo, da je v programu skrit trojanec.

Rootkit
Rootkit je orodje, ki pred uporabnikom skriva delovanje procesov in nalaganje datotek, ki največkrat pripadajo zlonamernemu programu. Rootkit lahko uporabi tudi napadalec, ki želi vdreti v računalnik, da svoje aktivnosti skrije pred uporabnikom napadenega računalnika. Ta orodja znajo ne le prikriti svoje delovanje, ampak tudi ščitijo sama sebe pred izbrisom.

Zadnja vrata
Zadnja vrata (backdoor)v računalnik namestijo varnostno luknjo, ki omogoči vstop napadalcem ali neželenim programom, tako da zaobidejo običajne postopke identifikacije. Tako lahko virus, črv ali človeški napadalec »pusti odprta vrata« nadaljnjim vdorom.

Vohunski in reklamni programi
Vedno več zlonamernih programov je ustvarjenih z namenom prinašati dobiček. Vohunski program (spyware) brez uporabnikovega privoljenja zbira podatke o njegovih aktivnostih in jih pošilja svojemu uporabniku. Ti podatki so lahko bolj ali manj pomembni – o navadah iskanja po spletu ali o uporabnikovem bančnem računu. Reklamni programi (adware) uporabnika nadlegujejo z reklamnimi sporočili, lahko pa njegov računalnik tudi zlorabijo za pošiljanje reklamne pošte (spam).

Botnet
Botnet je omrežje računalnikov, okuženih s programskimi »roboti« oziroma programi, ki samodejno in avtonomno opravljajo določeno nalogo za tistega, ki s takšnim omrežjem upravlja. Najpogosteje se uporabniki okužijo prek klepetalnic IRC (Internet Relay Chat). Ko se okuži dovolj računalnikov, lahko upravljavec s pridobljeno kapaciteto začne izvajati različne manevre, največkrat gre za pošiljanje reklamnih sporočil (spam), za kar dobi plačilo.

Keylogger
Posebna vrsta zlonamerne kode so programi, ki beležijo vse tipkanje na tipkovnici. Tako lahko ukradejo ne le uporabnikovo iskanje, pogovore in druge aktivnosti, ampak tudi varnostna gesla.

PROGRAMI ZA INTERNETNO VARNOST

Avast!
Kar nekaj razlogov je, zakaj je Avast! med najbolj priljubljenimi protivirusnimi programi nasploh. Eden od glavnih je zagotovo ta, da je brezplačen, čeprav le za domačo in nekomercialno uporabo. Drugi pomemben razlog je, da je v primerjavi z drugimi programi svoje vrste zelo prizanesljiv s sistemskimi zmogljivostmi. Tudi v računalniku, ki ga že rahlo tarejo leta, se bo torej obnesel dokaj dobro in ga ne bo pretirano upočasnil. Poleg zaščite proti virusom ponuja tudi zaščito proti vohunskim programom in rootkitom ter stalno prisotne ščite za splet, omrežje, elektronsko pošto, neposredno sporočanje in omrežja za izmenjevanje datotek. Seveda omogoča tudi nastavljanje dnevnega pregledovanja proti virusom ob določeni uri, pregledovanje datotek, arhivov, map, diskov ali drugih področij po želji in brisanje virusov oz. premikanje okuženih datotek v karanteno. Podpira tako 32-bitne kot 64-bitne sisteme Windows in je na voljo tudi v slovenščini. Za zahtevnejše domače uporabnike je za plačilo na voljo različica Professional, za mala podjetja različica SBS in za večja podjetja komplet Enterprise. Cene se zelo razlikujejo glede na število kupljenih licenc, različico in čas trajanja licenc. Obstaja tudi strežniška različica.

Cena: Brezplačen za domače uporabnike, cca. 30–50 € na licenco letno za poslovne uporabnike
Spletni naslov proizvajalca: www.avast.com/

AVG
Drug zelo priljubljen brezplačen protivirusni program je AVG. Ponuja zaščito proti virusom in vohunskim programom, njegova posebnost pa je pregledovanje spletnih povezav. Tako uporabnika že vnaprej opozori na povezave, ki bi lahko vsebovale nevarno vsebino. Zastonjska različica je na voljo le za nekomercialno domačo uporabo in ne ponuja zaščite proti rootkitom, stalnega ščita proti okužbi prek spleta, elektronske pošte ali neposrednega sporočanja, zaščite pred krajo osebnih podatkov, požarnega zidu in zaščite pred reklamno pošto. Za te dodatne funkcije bomo morali doplačati. Za navedeno ceno dobimo enoletno licenco s posodobitvami in podporo za en računalnik. Pri nakupu več lincenc hkrati veljajo dokaj visoki popusti. Tako kot Avast! je AVG varčen s sistemskimi zmogljivostmi, tudi zato, ker vsaj v zastonjski različici ne vsebuje enako širokega nabora funkcij. V kombinaciji s kakšnim drugim programom je učinkovita zaščita proti virusom.

Cena: Brezplačen, 34.49€ za različico Pro in 51.74€ za komplet Internet Security
Spletni naslov proizvajalca: http://free.avg.com/

Comodo Firewall + Antivirus, Comodo Internet Security Pro
Vse več domov in pisarn je opremljenih z usmerjevalnikom ali modemom, ki ima vprogramiran požarni zid. V tem primeru uporaba dodatnega požarnega zidu ni smiselna, saj bomo namesto boljše zaščite verjetno dobili le več težav s povezljivostjo. Če ste med tistimi nesrečniki, ki takšne škatlice še nimajo, si boste morali omisliti programski požarni zid. Kot pri večini zadev se bo tudi tu našlo dovolj tistih, ki bodo hoteli nekaj prodati. Comodo je ena izmed bolj priljubljenih brezplačnih rešitev. Po učinkovitosti se brez težav kosa s plačljivimi požarnimi zidovi. Zelo uporabno je tudi to, da manj spretnim uporabnikom ponuja zelo preprost in intuitiven vmesnik, medtem ko tistim bolje podkovanim omogoča nadzor nad mnogo nastavitvami. Poleg požarnega zidu Comodo ponuja tudi protivirusni program s stalno zaščito. Na voljo je tudi plačljiva različica Comodo Internet Security Pro, ki meri predvsem na poslovne uporabnike. Poleg funkcij brezplačne različice bomo dobili še zaščito za omrežja wi-fi in podporo strokovnjakov. Pri namestitvi kompleta Comodo bomo deležni tudi izbire, ali želimo namestiti le požarni zid, le protivirusni program ali oba. Comodo je gotovo pametna izbira za poslovne uporabnike, saj je osnovni komplet brezplačen tudi zanje, ne le za nekomercialno uporabo.

Cena: Brezplačen, različica Pro 39 USD letno na licenco s podporo
Spletni naslov proizvajalca: http://personalfirewall.comodo.com/

Malwarebytes
Večina najuporabnejših programov je majhnih, preprostih in brezplačnih, in Malwarebytes vsekakor spada v to kategorijo. Le nekaj megabajtov velika aplikacija išče praktično vse vrste zlonamernih programov z veliko uspešnostjo, pri tem pa le neznatno obremeni sistem. Malwarebytes je pravi švicarski nož računalniške varnosti. Žal brezplačna različica podpira le pregledovanje računalnika in odstranjevanje najdenih groženj, ne pa stalne zaščite. Za to funkcijo bomo morali seči v žep. Na srečo obstajajo programi, ki v brezplačni različici ponujajo tudi stalno zaščito, zato lahko ljubitelji zastonjskih rešitev Malwarebytes uporabljajo predvsem kot dopolnilni program k kateremu od brezplačnih protivirusnih programov. Ti namreč niso vedno zelo dobro podkovani v iskanju groženj, ki niso virusi v ožjem pomenu besede. Poleg glavnega programa si lahko s spletne strani Malwarebytes prenesemo še nekaj drugih brezplačnih orodij, in sicer FileASSASSIN in RegASSASIN, s katerima bomo lahko odstranili trdovratne datoteke, ki jih sicer ne moremo izbrisati, in neželene ključe iz registra, StartUpLite pa je orodje za odstranjevanje programov pri samodejnem zagonu.

Cena: Brezplačen, 21,65 € za licenco polne različice
Spletni naslov proizvajalca: www.malwarebytes.org/

Spybot Search&Destroy
Če zastonjska različica protivirusnega programa ne ščiti pred vohunskimi programi ali je ta zaščita dokaj slaba, je Spybot zelo uporaben dodatek, podobno kot že omenjeni Malwarebytes. S pregledovanjem, poišče vohunske programe in proti njim računalnik tudi stalno zaščiti z imunizacijo. Program je popolnoma brezplačen, čeprav lahko zadovoljni uporabniki oddajo prostovoljni prispevek na avtorjevi spletni strani. Odlikuje ga tudi to, da je zelo hiter pri iskanju raznovrstnih neželenih programov. Tudi če že imamo protivirusni program, ki ščiti pred vohunskimi programi, ali drug program za njihovo odstranjevanje, ne bo nič škodilo, če bomo s tem brezplačnim orodjem vseeno pregledali računalnik – utegne se zgoditi, da bo ujel kakšno stvar, ki so jo drugi spregledali.

Cena: Brezplačen
Spletni naslov proizvajalca: http://mail.google.com/www.safer-networking.org/en/home/index.html

WinPatrol
Računalniška varnost se ne neha pri čiščenju virusov. Zelo malo vsakodnevnih uporabnikov računalnika ima dober nadzor nad svojim sistemom in WinPatrol je priročen »pes čuvaj« za Windows, ki bo stalno spremljal delovanje servisov in aplikacij ter opozarjal na kakršnokoli sumljivo aktivnost, hkrati pa je tudi zelo uporabno splošno sistemsko orodje. Poleg svojih strogo varnostnih funkcij omogoča tudi nadzor nad samodejnim zaganjanjem programov ob zagonu, načrtovanih opravil, prikazuje aktivna opravila in storitve, piškotke, skrite datoteke, tipe datotek in nedavno aktivirane (recent) datoteke. Z vsem tem omogoča celosten pogled v sistem in lahko olajša tudi diagnostiko problemov, ki morda niso strogo varnostne narave. Osnovna različica je brezplačna in ima vse te funkcije, za različico PLUS pa bomo morali odšteti enkratni znesek.

Cena: Brezplačen, za PLUS 29.95 USD
Spletni naslov proizvajalca: www.winpatrol.com/

Secunia Personal Software Inspector (PSI) in Corporate Software Inspector (CSI)
Med najpogostejšimi tarčami uspešnih napadov in okužb so aplikacije brez potrebnih varnostnih posodobitev. Uporabnikov, ki redno in vestno posodabljajo vse svoje aplikacije, je verjetno bolj malo, zato ima skoraj vsak sistem lepo število varnostnih lukenj. Secunia ponuja rešitev tega problema – pregleda nameščene aplikacije ter med njimi poišče tiste, ki so potrebne posodobitve. Tako si ne bomo le zagotovili boljše varnosti, ampak tudi prihranili dosti časa, ki bi ga porabili, če bi se spravljali posodabljati vsak program posebej. Secunia sicer uporabnikom daje tri možnosti – preprosto spletno pregledovanje, namizni program za domače uporabnike in rešitev za podjetja, ki ponuja pregledovanje celotne računalniške infrastrukture in veliko več možnosti. Namizni program za domače uporabnike je brezplačen. Corporate Software Inspector je sicer na voljo še v različicah Professional, Enterprise in Server, za vsa podjetja od najmanjših do največjih. Secunia ponuja tudi nekaj drugih rešitev, predvsem za poslovne uporabnike in razvijalce programske opreme.

Cena: Brezplačen; za poslovna omrežja 5000–20000 €, odvisno od velikosti omrežja
Spletni naslov proizvajalca: http://secunia.com/vulnerability_scanning/

PLAČATI ALI NE PLAČATI?

Ogledali smo si nekaj možnosti za brezplačno rešitev problema internetne varnosti. Vidimo lahko, da je poleg plačljivih programov na trgu zelo veliko brezplačnih možnosti, ki po učinkovitosti ne zaostajajo za plačljivimi, v določenih pogledih pa jih celo prekašajo. Predvsem je za brezplačne programe značilno, da so na splošno manjši in sistemsko manj zahtevni, kar bo razveselilo uporabnike manj zmogljivih računalnikov in vse tiste, ki ne marajo, da se njihov najnovejši sistem po nepotrebnem upočasnjuje. Tako kot bi veljalo tudi ob uporabi plačljivih programov, bomo za popolno zaščito potrebovali več kot enega. Zelo dobre so kombinacije protivirusnega programa (Avast!, AVG ali Comodo) z enim ali dvema od orodij za zaščito proti vohunskim programom( Spybot Search&Destroy ali Malwarebytes) in aplikacijo za posodabljanje in odstranjevanje varnostnih lukenj (Secunia). Ne bo odveč niti orodje za sledenje in opazovanje sistema (monitoring), kot je WinPatrol. Oboroženim tako bodo proizvodi zlonamerne kode težko prišli do živega. Kljub vsemu napredku pa je najboljša zaščita pred okužbami računalnikov verjetno še vedno ena sama: zdrava pamet namreč. Še v nobeni prilogi se ni skrivala brezplačna viagra.


Moj mikro, September 2009 | Špela Šalamon

http://www.mojmikro.si/v_praksi/naredi_sam/sam_svoj_varnostnik

četrtek, 9. julij 2009

Že v maternici na Twitterju


J.G.
Takrat še nerojeni dojenček je postal najmlajša oseba na svetu, ki je prek spleta sporočala, kaj dela. Vsakič, ko je „brcnil svojo mamico“, je o tem poročal tudi na internetu!

Vsakič, ko je Tyler v maternici brcnil svojo mamico, so za to izvedeli vsi, ki so na Twitterju spremljali dojenčkovo početje. Sicer njegove novice niso bile podobne zvezdniškim, vendar so vseeno pritegnile kar nekaj pozornosti. Čeprav je Tyler vsakič objavil le novico: „brcnil sem mamico“ z datumom in uro brcanja, je njegove objave spremljalo kar nekaj sto ljudi.

Nosečniški trebušček
Bi tudi vi dojenčkove premike objavljali na spletu? (Foto: iStockphoto)

Očka-izumitelj

Bodoča mamica Ellen Menscher je v nosečnosti nosila posebno napravico, ki jo je izumil njen partner Corey, študent interaktivne telekomunikacije. Povedal je namreč, da ga je njegova žena vedno klicala, od trenutka, ko je začutila prve dojenčkove premike. Vendar jih takrat sam še ni mogel čutiti.

Vseeno je 'izumil' elastičen pas, ki si ga je Ellen namestila na nosečniški trebušček. Na pasu sta bila nameščena senzorja, ki sta beležila gibe dojenčka. Senzorja sta bila brezžično povezana s spletom, kjer se je nato takoj, ko sta zaznala gibanje, objavila novica, da je Tyler zopet brcnil mamico. Ko se je novica objavila na Twitterju, je ta takoj poslal sporočilo njegovemu očetu.


Dojencek na Twitterju
Takole je Tyler iz maternice svetu sporočal, kaj dela.

Ogromno zanimanje ...

Tylerjeve objave so bile celo bolj zanimive kot objave uporabnikov, da „je v kavarni velika gužva“ali,da „se je moja mačka pravkar prekotalila“. Corey je takoj obvestil svoje prijatelje in sorodnike, da Tylerjeve premike lahko spremljajo na Twitterju.

Vendar ni pričakoval, da bo za njegovega nerojenega dojenčka toliko zanimanja. O tem, kdaj je dojenček brcnil svojo mamico, je namreč želelo vsakič biti obveščenih več kot 600 ljudi po vsem svetu.

Tyler je medtem že prijokal na svet in s ponočjo očeta že „piše“ nov blog ...


Vir: http://bibaleze.si/clanek/nosecnost/dojencek-twitter-uporabljal-ze-v-maternici.html

sreda, 8. julij 2009

Google namerava izdati lasten operacijski sistem


New York Times - Google, za katerega se je dolgo govorilo, da bo izdal lasten operacijski sistem, je danes tudi uradno objavil takšno vest. Nič kaj presenetljivo bo operacijski sistem temeljil izključno na brskalniku Chrome, tako da bo vsaj na začetku Chrome OS primarno namenjen netbook-om, si pa kasneje obetajo razširitev tudi na preostali trg. Google bi naj delal skupaj z več OEM partnerji, tako da naj bi prve netbook-e z Chrome OS ugledali že v drugi polovici leta 2010.

 Sundar Pichai, podpredsednik razvoja produktov med najavo Chrome OS

Sundar Pichai, podpredsednik razvoja produktov med najavo Chrome OS

vir: New York Times


Chrome OS naj bi tekel tako na x86 kot tudi ARM procesorjih, na netbookih, ki bodo uporabljali Chrome OS pa bo nameščeno le Linux jedro, na katerem bi naj tekel na novo razvit okenski sistem, ob zagonu pa naj bi se uporabniki že znašli v samem Chrome-u. Google bi si naj za to priložnost vzel tudi nekaj časa in na novo zasnoval varnostno arhitekturo sistema, kar se bo izkazalo za zelo pomembno, če bo celoten sistem res temeljil izključno na brskalniku. Programska koda Chrome OS-a bo odprta in objavljena na internetu, kot je že sedaj za sam Chrome.

Ali lahko spletne aplikacije res ponudijo uporabnikom, ki so neprestano na poti in želijo vedno in povsod dostopati do svoje elektronske pošte in koledarja to, kar dobijo na namizju, bo seveda pokazal čas, vsekakor pa bo to pošteno zaostrilo borbo za tržišče tako za Windows, kot tudi za OSX in Linux. Predvsem slednji bi morda lahko zašel v težave, saj so do sedaj proizvajalci nameščali na netbook-e ali katero izmed distribucij Linux-a ali pa Windows XP, in če imajo Windows tako ali tako močno podporo med domačimi uporabniki, Linux le-te nima.

Bo ponoven premik uporabniških podatkov v izključno strežniške sisteme res toplo sprejet med uporabniki? To so vse še vprašanja, na katera bo moral Google odkriti odgovor, preden bo lahko resnično zavzel namizja po svetu.

Bo torej Linux ubit s samim seboj?


Google namerava izdati lasten operacijski sistem

Urban Škudnik :: danes ob 13:47
oznake: N/A
New York Times - Google, za katerega se je dolgo govorilo, da bo izdal lasten operacijski sistem, je danes tudi uradno objavil takšno vest. Nič kaj presenetljivo bo operacijski sistem temeljil izključno na brskalniku Chrome, tako da bo vsaj na začetku Chrome OS primarno namenjen netbook-om, si pa kasneje obetajo razširitev tudi na preostali trg. Google bi naj delal skupaj z več OEM partnerji, tako da naj bi prve netbook-e z Chrome OS ugledali že v drugi polovici leta 2010.

Sundar Pichai, podpredsednik razvoja produktov med najavo Chrome OSvir: New York Times
Chrome OS naj bi tekel tako na x86 kot tudi ARM procesorjih, na netbookih, ki bodo uporabljali Chrome OS pa bo nameščeno le Linux jedro, na katerem bi naj tekel na novo razvit okenski sistem, ob zagonu pa naj bi se uporabniki že znašli v samem Chrome-u. Google bi si naj za to priložnost vzel tudi nekaj časa in na novo zasnoval varnostno arhitekturo sistema, kar se bo izkazalo za zelo pomembno, če bo celoten sistem res temeljil izključno na brskalniku. Programska koda Chrome OS-a bo odprta in objavljena na internetu, kot je že sedaj za sam Chrome. Ali lahko spletne aplikacije res ponudijo uporabnikom, ki so neprestano na poti in želijo vedno in povsod dostopati do svoje elektronske pošte in koledarja to, kar dobijo na namizju, bo seveda pokazal čas, vsekakor pa bo to pošteno zaostrilo borbo za tržišče tako za Windows, kot tudi za OSX in Linux. Predvsem slednji bi morda lahko zašel v težave, saj so do sedaj proizvajalci nameščali na netbook-e ali katero izmed distribucij Linux-a ali pa Windows XP, in če imajo Windows tako ali tako močno podporo med domačimi uporabniki, Linux le-te nima.Bo ponoven premik uporabniških podatkov v izključno strežniške sisteme res toplo sprejet med uporabniki? To so vse še vprašanja, na katera bo moral Google odkriti odgovor, preden bo lahko resnično zavzel namizja po svetu.Bo torej Linux ubit s samim seboj?

Google namerava izdati lasten operacijski sistem

Urban Škudnik :: danes ob 13:47
oznake: N/A
New York Times - Google, za katerega se je dolgo govorilo, da bo izdal lasten operacijski sistem, je danes tudi uradno objavil takšno vest. Nič kaj presenetljivo bo operacijski sistem temeljil izključno na brskalniku Chrome, tako da bo vsaj na začetku Chrome OS primarno namenjen netbook-om, si pa kasneje obetajo razširitev tudi na preostali trg. Google bi naj delal skupaj z več OEM partnerji, tako da naj bi prve netbook-e z Chrome OS ugledali že v drugi polovici leta 2010.

Sundar Pichai, podpredsednik razvoja produktov med najavo Chrome OSvir: New York Times
Chrome OS naj bi tekel tako na x86 kot tudi ARM procesorjih, na netbookih, ki bodo uporabljali Chrome OS pa bo nameščeno le Linux jedro, na katerem bi naj tekel na novo razvit okenski sistem, ob zagonu pa naj bi se uporabniki že znašli v samem Chrome-u. Google bi si naj za to priložnost vzel tudi nekaj časa in na novo zasnoval varnostno arhitekturo sistema, kar se bo izkazalo za zelo pomembno, če bo celoten sistem res temeljil izključno na brskalniku. Programska koda Chrome OS-a bo odprta in objavljena na internetu, kot je že sedaj za sam Chrome. Ali lahko spletne aplikacije res ponudijo uporabnikom, ki so neprestano na poti in želijo vedno in povsod dostopati do svoje elektronske pošte in koledarja to, kar dobijo na namizju, bo seveda pokazal čas, vsekakor pa bo to pošteno zaostrilo borbo za tržišče tako za Windows, kot tudi za OSX in Linux. Predvsem slednji bi morda lahko zašel v težave, saj so do sedaj proizvajalci nameščali na netbook-e ali katero izmed distribucij Linux-a ali pa Windows XP, in če imajo Windows tako ali tako močno podporo med domačimi uporabniki, Linux le-te nima.Bo ponoven premik uporabniških podatkov v izključno strežniške sisteme res toplo sprejet med uporabniki? To so vse še vprašanja, na katera bo moral Google odkriti odgovor, preden bo lahko resnično zavzel namizja po svetu.Bo torej Linux ubit s samim seboj?

Sony z netbookom

blueFish :: danes ob 21:19
oznake: N/A
Wired News - Sony se je po dolgem oklevanju in zavračanju poceni prenosnikov le odločil, da vstopi na trg t.i. netbookov z novo serijo - Vaio W.

Sony Vaio Wvir: Wired News
Osnovni model bo vseboval 1,6GHz Atom procesor, 160GB velik trdi disk, 1GB pomnilnika, Ethernet, Bluetooth, Wifi in nekaj USB vrat. Prav tako bo na voljo bralnik SD in MemoryStick kartic.Za razliko od konkurentov z ločljivostjo 1024 x 600 pik pa bo zaslon velikost 10 palcev zmožen prikazati 1366 x 768 pik.Cene v Ameriki naj bi se gibale v območju 500 ameriških dolarjev, ko bo Avgusta nova serija tudi na voljo.Več pa na Sony spletni strani.

Google namerava izdati lasten operacijski sistem

New York Times - Google, za katerega se je dolgo govorilo, da bo izdal lasten operacijski sistem, je danes tudi uradno objavil takšno vest. Nič kaj presenetljivo bo operacijski sistem temeljil izključno na brskalniku Chrome, tako da bo vsaj na začetku Chrome OS primarno namenjen netbook-om, si pa kasneje obetajo razširitev tudi na preostali trg. Google bi naj delal skupaj z več OEM partnerji, tako da naj bi prve netbook-e z Chrome OS ugledali že v drugi polovici leta 2010.

 Sundar Pichai, podpredsednik razvoja produktov med najavo Chrome OS

Sundar Pichai, podpredsednik razvoja produktov med najavo Chrome OS

vir: New York Times


Chrome OS naj bi tekel tako na x86 kot tudi ARM procesorjih, na netbookih, ki bodo uporabljali Chrome OS pa bo nameščeno le Linux jedro, na katerem bi naj tekel na novo razvit okenski sistem, ob zagonu pa naj bi se uporabniki že znašli v samem Chrome-u. Google bi si naj za to priložnost vzel tudi nekaj časa in na novo zasnoval varnostno arhitekturo sistema, kar se bo izkazalo za zelo pomembno, če bo celoten sistem res temeljil izključno na brskalniku. Programska koda Chrome OS-a bo odprta in objavljena na internetu, kot je že sedaj za sam Chrome.

Ali lahko spletne aplikacije res ponudijo uporabnikom, ki so neprestano na poti in želijo vedno in povsod dostopati do svoje elektronske pošte in koledarja to, kar dobijo na namizju, bo seveda pokazal čas, vsekakor pa bo to pošteno zaostrilo borbo za tržišče tako za Windows, kot tudi za OSX in Linux. Predvsem slednji bi morda lahko zašel v težave, saj so do sedaj proizvajalci nameščali na netbook-e ali katero izmed distribucij Linux-a ali pa Windows XP, in če imajo Windows tako ali tako močno podporo med domačimi uporabniki, Linux le-te nima.

Bo ponoven premik uporabniških podatkov v izključno strežniške sisteme res toplo sprejet med uporabniki? To so vse še vprašanja, na katera bo moral Google odkriti odgovor, preden bo lahko resnično zavzel namizja po svetu.

Bo torej Linux ubit s samim seboj?

Zavarujte se pred zlorabami na internetu


Po besedah Tatjane Mušič, vodje Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije so računalniki in internet v današnjem času del vsakdanjika: "Internet je otrokom odprl neverjetne možnosti za raziskovanje in širjenje znanj, odprl jim je svet ter jim ponudil zabavo, istočasno pa jih je izpostavil novim nevarnostim."

Kot je pojasnila, nekateri posamezniki iščejo svoje tarče preko interneta in jih potrpežljivo zavajajo s pozornostjo in prijaznostjo, pa tudi z obljubami in darili. Ti ljudje so pripravljeni porabiti veliko časa, denarja in energije, da bi dosegli svoj cilj. Otroka poslušajo, ga razumejo in mu pomagajo reševati težave. Pridobijo si otrokovo zaupanje in potem ga počasi zvabijo v razgovore s spolno vsebino. Nekateri se zadovoljujejo z razgovori o spolnosti, drugi to počnejo, da bi pridobili slike ali posnetke, ki jih označujemo z izrazom pornografsko gradivo, ki jih zbirajo ali z njimi trgujejo, lahko pa so to le pripravljalna dejanja za srečanje z otrokom v živo.

"Pomembno je, da se otroci, prav tako kot njihovi starši, zavedajo, da lahko postanejo neposredne ali posredne žrtve spolne zlorabe, ne da bi se tega zavedali," je poudarila Mušičeva.

Otroci in starši morajo vedeti, da je povsem verjetno, da ljudje, s katerimi se pogovarja preko spleta, v resnici sploh niso to, za kogar se predstavljajo. Nekdo, ki na primer pravi, da je desetletna deklica, je lahko v resnici starejši moški. Spolni napadalci, ki uporabljajo internet, so lahko katerekoli starosti, moški ali ženske, in nikakor ne drži stereotip, da so storilci spolnih deliktov zanemarjeni in hudobni stari moški.

Varni na internetu

Lani je policija podala na okrožna državna tožilstva 56 kazenskih ovadb zaradi prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva (176. člen Kazenskega zakonika). Največ, 39 kazenskih ovadb je bilo za primere razširjanja seksualnega gradiva, ki prikazuje otroke oz. mladoletne osebe, v 8 primerih je storilec otroku do 15 leta prikazoval pornografsko gradivo in v 9 primerih zlorabil otroka ali mladoletno osebo za izdelavo pornografskega gradiva. Veliko prijav je policiji posredovala tudi prijavna točka Spletno oko. Od 196 prijav v letu 2008 je bilo 5 primerov razširjanja gradiva spolnih zlorab otrok preko slovenskih strežnikov, ostale smo odstopili policijam drugih držav.

Preventivni nasveti za otroke:

• Pri vstopu v klepetalnico vedno uporabi vzdevek, ki ni tvoje ime.
• Ne posreduj svojih podatkov (svojega imena, domačega ali elektronskega naslova, telefona ali mobitela, v katero šolo hodiš, kje delajo tvoji starši, kako je ime tvojim staršem ...).
• Nikomur ne pošiljaj svojih slik, tudi z mobitelom ne.
• Ne dogovarjaj se za srečanje z nekom, ki si ga spoznal preko interneta.
• Ne odpiraj elektronskih sporočil, ki jih prejmeš od ljudi, ki jih ne poznaš. Lahko vsebujejo neprijetne slike ali viruse, ki poškodujejo tvoj računalnik.
• Ne klikaj na povezave, ki ti jih pošilja tvoj znanec iz interneta. Lahko vsebujejo slike in zapise, ob katerih ti bo neprijetno.
Č• e te je kdo na internetu spravil v neugoden položaj ali te muči in nadleguje, povej staršem ali skrbnikom. Nisi ti kriv, da dobivaš takšna sporočila.
• Nekatere spletne strani imajo možnost blokiranja osebe, tako da se ne more več pogovarjati s teboj. Lahko ga prijaviš moderatorju spletne strani.
• Pri klepetalnicah ne uporabljaj funkcije »zasebno«.
• Ne odgovarjaj na opolzka in nesramna sporočila.

Preventivni nasveti za starše:

• Pridobite si informacije o internetu, njegovih možnostih, ponudbi, uporabi …
• Preživljajte čas z otrokom na internetu. Naj vas kaj nauči o svojih najljubših spletnih straneh.
• Pogovarjajte se z otrokom in mu razložite o seksualni viktimizaciji in potencialni nevarnosti na spletu.
• Imejte nadzor, kdaj in koliko časa otrok preživi na internetu. Računalnik naj bo v sobi, v katero vstopajo vsi člani družine.
• Računalnik, ki ga otrok uporablja, naj bo zaščiten s filtrom, ki blokira neprimerne vsebine (družinski filtri, filtri vsebin …).
• Pozanimajte se, kakšen je nadzor nad internetom v šoli vašega otroka ali pri prijatelju, pri katerem se vaš otrok veliko zadržuje.
• Z otrokom se dogovorite, da :
- Brez vašega dovoljenja in vedenja nikomur ne bo povedal svojega imena, priimka, naslova, telefonske številke, v katero šolo hodi, kjer delate vi.
- Nikomur ne sme pošiljati svoje fotografije, ne da bi prej o tem povedal vam.
- Naj se nikoli ne dogovori za srečanje z nekom, ki ga je spoznal preko interneta, ne da bi vam o tem povedal oziroma dobil vaše dovoljenje.
- Če na spletu najde strani, zaradi katerih se počuti neprijetno ali ga je strah, naj vam to takoj pove.
- Naj ne odgovarja na sporočila, zaradi katerih se počuti slabo ali neprijetno. Povejte mu, da ni on kriv, da je dobil takšno sporočilo. O tem naj vam pove takoj.
- Povejte mu, da ljudje, s katerimi se pogovarja preko interneta, morda niso to, za kar se predstavljajo.
- Če vam otrok pove, da je naletel na neprimerne vsebine oziroma jih zasledite sami, o tem obvestite svojega ponudnika internetnih storitev in policijo ali posredujte prijavo na Spletno oko.



Vir: http://www.mojmikro.si/news/zavarujte_se_pred_zlorabami_na_internetu

Novi poskusi zlorab elektronskega bančništva: Spletni tatovi s polomljeno slovenščino

Nova Ljubljanska banka je opazila nove poskuse zlorab elektronskega bančništva s pomočjo ponarejenih spletnih strani

LJUBLJANA - Že v začetku minulega tedna smo poročali o poskusih zlorab sistema elektronskega bančništva največje slovenske banke, ki so se jih spretni goljufi lotili s ponarejeno vstopno spletno stranjo. Odgovorni v Novi Ljubljanski banki so zdaj opazili nove tovrstne poskuse, ki se jih kriminalci lotevajo na podoben, a vendarle nekoliko drugačen način.


Spletni kriminalci znova skušajo priti do pomembnih podatkov s pomočjo lažne spletne strani elektronskega bančništva NLB. Lažna stran je zatemnjena, v svetlejšem pogovornem oknu pa zlikovci v popačenem slovenskem jeziku od komitenta zahtevajo vnos podatkov o dodatnem varnostnem geslu. Na pravi strani je vnos dodatnega gesla zahtevan samo pri opravljanju plačil in naročil.

"Poleg pojava lažne vstopne strani v NLB Klik se je na spletu pojavila nova oblika lažnih strani NLB Klika, prek katerih želijo nepooblaščene osebe pridobiti elektronske identifikacijske elemente komitentov za poslovanje prek spletne banke," so sporočili iz NLB.

Sumljive zahteve po vnosu dodatnega gesla

Tokrat so se potencialni spletni tatovi svojega podviga lotili z lažno spletno stranjo elektronskega bančništva Klik, ki jo uporabniki sicer zlahka prepoznajo. Stran je namreč zatemnjena, na ekranu pa se pojavi dodatno svetlo pogovorno okno, v katerem nepridipravi z besedami v povsem polomljenem slovenskem jeziku nagovarjajo komitente, naj vpišejo pomembne podatke o dodatnem varnostnem geslu, ki je v sistemu omenjene banke potrebno za izvajanje spletnih transakcij. Nagovor nepridipravov se glasi: "Zdaj primeri neodobrenih dostop do računov strank so postale pogostejše. Ta težava ne vpliva na vsakogar, vendar preventivnih ukrepov za zagotavljanje varnosti v skladu na voljo vsem. Po novih varnostnih zahtev, je treba za vas da vnesete znaki vaše osebno geslo. To bo nehomologiranih izključuje dostop do vašega računa." Pod besedilom je slika virtualne tipkovnice, s katero naj bi uporabniki vnesli dva naključno izbrana znaka svojega dodatnega gesla.

"Na tak način skušajo zlikovci od tistih komitentov, ki imajo v Kliku aktivirano dodatno zaščito z geslom, pridobiti podatke o tem dodatnem geslu, kar jim omogoči opravljanje transakcij," pojasnjuje Mojca Strojan iz službe za odnose z javnostjo NLB.

Čeprav bi moralo komitentom v opisanem primeru sume vzbuditi že samo sporočilo, v katerem kar mrgoli napak, pa še vedno obstaja možnost, da ga neprevidni komitenti spregledajo. "Pri poslovanju z elektronskim bančništvom bi moral biti človek zbran in pozoren. Vseeno pa se komu v trenutku nepazljivosti lahko zgodi, da nasede celo takšnemu sporočilu," pravi Strojanova.

Vse več pojavov tako imenovanega ribarjenja

V NLB vse tiste, ki so se odločili za zaščito svojega spletnega bančnega poslovanja z dodatnim geslom, znova opozarjajo, da sistem vpis dveh znakov z uporabo virtualne tipkovnice zahteva samo in izključno le v drugem koraku potrjevanja plačila oziroma naročila za nakazila na račune prejemnikov, ki še niso v seznamu tako imenovanih hitrih plačil. Če se virtualna tipkovnica pojavi kjer koli drugje kot na ekranih za potrditev plačila oziroma naročila, v NLB komitente pozivajo, da takoj zaprejo spletni brskalnik in jih o dogodku obvestijo po telefonu na številko 01/477 20 60 ali 01/477 20 00 oziroma da pojav prijavijo policistom.

Pojav zlonamernega pridobivanja podatkov, tako imenovanega ribarjenja oziroma "phishinga", je po svetu v zadnjem času vse bolj aktualen. Elektronska sporočila ali spletne strani, ki so videti kot prava stran ponudnika spletnih storitev, so vse pogostejše. V praktično vseh primerih nepridipravi na takšen način od uporabnika zahtevajo vnos določenih podatkov, predvsem varnostnih elementov, ki jih originalni ponudniki spletnih storitev sicer ne zahtevajo. Pogoj za uspešen "ulov" podatkov je, da nepozoren uporabnik vnese zahtevane podatke ali izvede zahtevane aktivnosti, to pa zlikovcem omogoča, da varnostne elemente uporabnikov zlorabijo v svojo korist. Prav zato tako policisti kot preostali prisojni organi znova opozarjajo na ustrezno zaščito osebnih računalnikov, ki kriminalcem prepreči njihove zle namene.